Janez Frančišek Gnidovec se je rodil 29. septembra 1873 v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec pri Žužemberku. Starša sta bila globoko verna in Janeza in brate vzgajala v trdni krščanski vzgoji. Janez je bil vedno zelo dober učenec. Ljudsko šolo in gimnazijo je končal pri frančiškanih v Novem mestu. Leta 1892 je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče in julija 1896 prejel mašniško posvečenje. Po novi maši je bil poslan za kaplana v Idrijo, naslednje leto pa prestavljen v Vipavo. Leta 1899 je na željo škofa Jegliča odšel na Dunaj, kjer se je posvetil študiju klasične filologije in slovenskega ter nemškega jezika. Po končanem študiju z doktoratom ga je škof Jeglič imenoval za ravnatelja novoustanovljenega Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, prve škofijske gimnazije v Sloveniji. Tej ustanovi je Gnidovec posvetil štirinajst let. Leta 1919 je Janez Gnidovec prosil škofa Jegliča, naj ga razreši službe ravnatelja, ker se je želel še bolj posvetiti apostolskemu delu. Vstopil je v Misijonsko družbo lazaristov, kjer je po- stal voditelj novincev. Leta 1924 je bil imenovan za skopsko-prizrenskega škofa. Za škofovsko geslo je izbral besede apostola Pavla »Vsem vse«. Razmere v škofiji so bile težke in zahtevne. Zgradil je številne cerkve, kapelice, zavetišča za otroke, šolo, prosvetno dvorano in semenišče. Organiziral je devet škofijskih sinod, duhovna in dobrodelna gibanja. Bil je velik dobrotnik za reveže in bolnike. Živel je siromašno, drugim je dajal vse, kar je imel. Januarja leta 1939 je hudo bolan odšel v Ljubljano, kjer je 3. februarja 1939 umrl. Pokopan je v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani.
