Sestre klarise oziroma red ubogih sester svete Klare sta ustanovila sveti Frančišek in sveta Klara Asiška. Ta se je rodila leta 1194 bogatemu plemiču v italijanskem mestu Assisi, a se je marca leta 1212 po Frančiškovem zgledu odpovedala bogastvu. Pri Porciunkuli je odložila svojo bogato obleko in si nadela skromno redovniško. Okrog Klare je nastala redovna skupnost, ki je živela v strogi klavzuri. Vodilo reda je avgusta 1253, dva dneva pred Klarino smrtjo, potrdil papež Inocenc IV. Red klaris se je iz Italije hitro širil po stari celini, tudi na slovensko ozemlje. Prvi samostan klaris so ustanovili leta 1299 v Kopru, leta 1300 sta mu sledila samostana v Mekinjah pri Kamniku in v Celju. V 14. stoletju sta zrasla še samostana v Šentvidu ob Glini (na današnjem avstrijskem Koroškem) in v Škofji Loki, v 17. stoletju pa še v Gorici in v Ljubljani. V teh samostanih, ki so imeli pomembno kulturno in tudi izobraževalno vlogo, so kot sestre klarise živele hčere najpomembnejših plemiških in meščanskih družin iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Goriške. Samostan v Celju je zaprl vrata leta 1335, sredi 16. stoletja pa tudi tisti v Šentvidu ob Glini. Druge samostane na Slovenskem je ukinil cesar Jožef II. leta 1782. Obdržal se je le samostan klaris v Kopru, ki so ga leta 1806 razpustili Francozi za časa Napoleonovih osvajanj. S tem se je zgodovina klaris na slovenskih tleh za skoraj dvesto let končala. Šele oktobra 1977 je prišlo dovoljenje iz Rima za novi osnutek samostana klaris v Nazarjah. Aprila 1978 so tri Slovenke iz zagrebškega samostana prišle k frančiškanom v Nazarje. Ti so sestram odstopili tudi del vrta, kjer so leta 1979 zgradili nov samostan. Leta 2000 je pet sester iz samostana v Nazarjah odšlo v ljubljanske Dolnice, kjer so v stari opuščeni hiši uredili samostan. Leta 2011 pa so sestre klarise prišle tudi v murskosoboško škofijo in za svoje bivališče obnovile poslopje nekdanjega župnišča v Turnišču. Klarise več kot osem ur na dan posvetijo molitvi. Dan začnejo in končajo z molitvijo. Vstajajo ob 23.45 in dve uri molijo. Jutranje molitve se začnejo ob 5.45, mašo imajo ob 9. uri. Po zajtrku delajo, delu sledi molitev. Po kosilu imajo nekaj prostega časa za razvedrilo, nato spet sledi delo, ki se konča ob peti uri popoldne. Popoldanskemu delu znova sledi molitev. Danes v Sloveniji živi, dela in moli 30 klaris.
