
Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja se je »rodila« 13. septembra 1869 v Mariboru. S. Margareta Puhar je bila imenovana za prvo predstojnico nove kongregacije. Po 50. letih obstoja je kongregacija dobila lastne potrjene konstitucije in je postala redovna ustanova papeškega prava. Tega leta se je preoblikovala v kongregacijo s provincami: slovensko (Maribor), hrvaško (Split), italijansko (Tomaj) in severnoameriško (Chicago). Kongregacija se je hitro razvijala. Sestre so svoj apostolat vedno prilagajale potrebam časa. Poleg osnovnega vzgojnega in izobraževalnega poslanstva so skrbele za bolne in onemogle, prevzemale gospodinjstvo v cerkvenih ustanovah in odhajale v misijone. Danes delujejo v Ajdovščini, na Brezjah, v Ljubljani, Mariboru, Repnjah in Trebnjem. Pa tudi v Avstriji, Egiptu, Italiji in v Ugandi. Vseh skupaj jih je več kot 100.
Zgodovina sester frančiškank Brezmadežnega spočetja sega v leto 1843, ko so bile 29. septembra ustanovljene. Zgodilo se je v Gradcu zaradi potrebe šolanja revnih deklet. Iz njih sta pozneje nastali dve veji slovenskih sester: Mariborske in Bistriške šolske sestre – in zadnjih so izšle še črnogorske. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je namreč več kot 80 sester delalo v sanatoriju na Golniku, skupnost so imele v Križah. Po vojni, ko jih je komunistična oblast izgnala, pa so se morale znajti po svoje. Danes delujejo v Ljubljani, v Slovenski Bistrici, v Veržeju in Črni gori. Vseh skupaj je 24.
Frančiškanke Marijine misijonarke delujejo na vseh petih celinah, v 74 državah sveta. Njihove skupnosti so zaradi lažje organizacije med seboj povezane v t. i. province. Provinco sestavljajo skupnosti, ki delujejo v različnih državah. Slovenija sodi v srednjevzhodno evropsko provinco, ki je nastala 1. 11. 2007. V to provinco sodijo še Avstrija, Bosna, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rusija in Ukrajina. Provincialna hiša je v Varšavi. Vseh provinc po svetu je 50. Generalna hiša pa v Rimu. Kot Frančišek želijo biti uboge, da bi bile polne Jezusa. Kot Marija želijo biti čiste, da bi prosevale Božjo ljubezen. Kot prave misijonarke želijo biti pokorne in iti tja, kamor jih vodi Božja volja. Delujejo v Celju, Ljubljani, pa tudi v tujini. Slovenske narodnosti jih je okrog 20.