Front

Karmel je gora v Palestini, ki jo opisuje tudi Sveto pismo Stare zaveze. V Novi zavezi pa so tam častili Marijo, karmelsko Mater Božjo. Pozneje so se po tej gori poimenovali redovniki in redovnice. Prvih šest karmeličank iz karmela na Dunaju in v Gradcu je prišlo na Selo (zdaj Ljubljana Moste) 12. junija 1889. Na praznik sv. Terezije Ávilske leta 1948 so samostan zaplenili, sestre pa izgnali. Samostan so deloma porušili, deloma spremenili v stanovanjsko hišo, samostansko cerkev pa so zaradi razširitve Zaloške ceste porušili. Mlajše od izgnanih sester so si poiskale zaposlitev, starejše so se zatekle v avstrijske karmele, zlasti na Dunaj in v Linz. Zadnja sestra, ki je leta 1946 vstopila v Karmel na Selu pri Ljubljani, je bila s. Marija Agneza Prečistega Marijinega srca in pozneje je bila glavna pobudnica, da so se karmeličanke iz Avstrije leta 1967 vrnile v Slovenijo. Tri sestre so se vrnile in se 20. julija 1967 naselile v gospodarskem poslopju v Mengšu. Prošnje na občino, da bi poslopje obnovile in preuredile, so bile večkrat zavrnjene, zato so sestre iskale drugo lokacijo. V župniji Sora so dobile župnijski travnik, na katerem danes stoji samostan. Za gradnjo novega samostana si je prizadeval in ga tudi materialno podpiral nadškof Alojzij Šuštar. Samostan v Sori pri Medvodah je posvečen sv. Jožefu in Marijinemu brezmadežnemu srcu in je bil blagoslovljen na cvetno nedeljo, 23. marca 1986. Iz Sore je s. Marija Agneza Prečistega Marijinega srca leta 1992 odšla v rojstno župnijo Mirna Peč, kjer je po njeni zaslugi zaživel karmel Marije, Kraljice angelov. V karmelu Sora in Mirna Peč živi, dela in moli 26 sester, v Avstriji pa še štiri.