Front

Jest vidim tankaj ene mlade peršone, katere semkaj gredo. Jest bi hotel rad vejdit, po kaj greste v cerku? Molit? Ne. Boga častiti? Ne. Se spovedat? Ne. Pridigo pošlušat? Ne. Za odpušajnje tvojih grehov prosit? Ne. S. mašo šlišat? Ne. Roženkranc molit? Ne. Almožno dati? Ne. Zakaj tedaj greš v cerku? Jest grem, dokler vidim, de tudi ti drugi gredo. Jest grem, de bom kaj noviga vidil. Jest grem, da bom te žive poldke gledal. Jest grem, de se bom pogovuril z mojim prijatelnom. Jest grem, bo rekla una, de ludje mene bodo vidili, koku lepu sem ogvantana inu narjena. Jest grem, de bi se kateri v mene zalubil. Jest grem, da bom vidila, koku so te druge gvantane. Jest grem, de bom moji prijatelci tožila čez moža inu mrmrala čez sosedo. Jest grem, de bom kejkaj novega šlišala. Jest pa grem, de bi mojga lubiga mogla vidit. Mi ne gremo molit, ampak šfacat, ne gremo se jokat, ampak se smejat, ne gremo se spovedat, ampak z mislijo inu z željo grešit, ne s. Rešnimu Telesu gledat, ampak sami sebe kazat. Ah, joh, de se vener Bogu stutavženkrat smili!

Dva božja turna nas bosta branila pred vsem tem, kar bi nas moglu razžalit ali škodovat, zakaj v teh dvejh turnah bomo vselej s svojo mislijo inu lubeznijo prebivali: v Jezusu, zakaj on bo naš ženin, v Mariji, zakaj je mati tiga nebeskiga ženina, pod peruti katere se nemamo neč hudiga bati. Za tiga volo je bil eden zmalal en turn raven morja, vrhu le-tega pak eno gorečo svejčo z le-temi besedami: tu je ta turn, s to gorečo svejčo pot kaže ludem, kateri po morji plavajo. Glihi viži Jezus inu Marija kokr turna z gorečo svejčo svetiga lebna kažejo pot tem, kateri plavajo po tem nevarnem morji tiga golufnega svejta pruti deželi večniga veselja, namreč de imajo zaničovati to posvejtno čast, blagu inu kratke čase tiga života inu se poflisat Boga iz celiga srca lubiti.

Janez Svetokriški, najbolj slavni pridigar na Slovenskem